DemoKino
Virtual Biopolitical
Agora
Gensko spremenjeni organizmi |
 |
| |
movie [wmv]
[pdf] |
Le
kdo bi si mislil? Tile GSO-ji so dvignili toliko prahu, da se
ne vidi nič več. Povsod se govori o njih: v časopisih, na televiziji,
v parlamentu.
Zdaj tudi jaz preverjam etikete na izdelkih, da bi videl, če
to, kar jem, vsebuje GSO-je.
Koruzo imam rad, toda priznati moram, da me
skrbi, da bi bila lahko drugačna kot nekoč. Sicer se počutim
zaščitenega, ker ima Evropa zakone, ki urejajo uporabo in potrošnjo
gensko spremenjenih organizmov. V Združenih državah pa ni tako.
Tam so jih začeli uporabljati vsi, saj si s tem ne delajo preglavic.
Ne skrbi jih, da bi bili lahko nevarni. Kdo ve, kdo ima prav?
Evropejci s svojo previdnostjo ali Američani s svojo nonšalnso.
No, zaenkrat res še nisem slišal, da bi kdo zbolel, ker je jedel
gensko spremenjeno hrano. Možno pa je, da mi je kaj ušlo.
Kaj pa pravzaprav so GSO-ji?
Torej, tu piše: "Gensko spremenjena hrana je pridobljena
iz rastlin ali živali, katerih genski zapis je bil spremenjen
z dodajanjem DNK drugih pasem in sort oziroma vrst."
Zagovorniki genske manipulacije namreč zatrjujejo, da se s spreminjanjem
DNK-ja določenih rastlin lahko ustvarijo sorte, ki so bolj odporne
na škodljivce ali bolezni, s čimer se poveča pridelek. Tule
je primer: spremenili so DNK nekega oreška in mu odstranili
beljakovino, ki povzroča alergije. Zdaj je orešek bolj varen.
Ali pa soja: vstavili so ji gen bakterije, zaradi katerega je
bolj odporna na herbicide, tako da lahko rastlino škropimo,
ne da bi jo poškodovali. Tale gensko spremenjena koruza pa proizvaja
toksine bakterije, ki ubijajo nekatere škodljivce: tako se lahko
zmanjša uporaba pesticidov, ki škodujejo drugim živalim in tudi
ljudem.
Vseeno pa ni tako preprosto. Znanstveniki in
okoljevarstveniki, ki nasprotujejo GSO-jem, trdijo, da sploh
ni res, da se je zaradi gensko spremenjenih rastlin zmanjšala
uporaba pesticidov. Predvsem pa pravijo, da ne vemo dovolj o
posledicah GSO-jev in da v tem trenutku ne moremo predvideti
škodljivih posledic, ki bi jih lahko povzročili bodočim rodovom.
Na TV sem posnel oddajo z nekim biologom, ki
je nasprotoval GSO-jem. Pokazali so tudi mednarodni poziv, ki
je opozarjal na nevarnosti patentiranja živih bitij.
Biolog:
"Torej, pravijo mu "načelo previdnosti":
dokler z gotovostjo ne vemo, da GSO-ji nimajo škodljivih učinkov,
jih ne bi smeli vzgajati na prostem niti komercialno izkoriščati.
Zdi pa se, da je težava ravno v tem, da GSO-je podpirajo nekatera
biotehnološka podjetja in maloštevilne prehrambene in kmetijske
multinacionalke, ki jih pošiljajo na trg."
Kako lahko od
podjetja zahtevaš, naj ne dosega dobička?
Potem je tu še problem kako nahraniti tako številno
svetovno prebivalstvo. Transgena hrana morda lahko reši ta problem
– kako bi ga lahko rešili s tradicionalnim kmetijstvom? Danes
nas je na Zemlji šest milijard, v naslednjih dvajsetih letih
nas bo osem milijard. In že danes je podhranjenih 800 milijonov
ljudi. Vzemimo za primer Kitajsko: nekje sem prebral, da ima
23 % svetovnega prebivalstva, a le 7 % obdelovalnih površin.
GSO-ji imajo mnogo višji donos in lahko se jih poljubno izboljšuje.
Kaj
je že pisalo o vitaminih? Aha, tu je: na svetu je 125 milijonov
ljudi, ki trpijo pomanjkanje vitaminov zaradi slabe prehrane.
In v Švici delajo poskuse s transgenim rižem, imenovanim golden;
dodali so mu gene jonkvile in nekaterih bakterij, da so ga obogatili
z vitaminom A.
No, tako bi se lahko rešil problem pomanjkanja
vitaminov.
Toda
ne bo v redu. Glej, kaj pravi ta biolog.
"Težava z GSO-ji je v tem, da je za pridelek z nespremenjenimi
lastnostmi treba vsako leto kupiti transgena semena pri podjetju,
ki jih izdeluje. Tudi zato, ker podjetje noče prodati semen
samo enkrat, ampak želi, da kmet vsako leto nabavlja pri njem.
In zato se na vse načine trudi, da bi bila tradicionalna semena
neuporabna."
In kaj se potem zgodi s kmetovo svobodo?
Kmetovalci postanejo odvisni od agrokemijskega podjetja, ki
dobavlja semena in vse pripadajoče snovi, tako da lahko podjetje
kmetovalca uniči, kadar hoče. Tudi zato, ker je takih podjetij
zelo zelo malo. Zagovorniki GSO-jev pravijo, da bi lahko sprejeli
protitrustovske zakone, kakršne imajo v ZDA, ali pa vzpodbujali
konkurenco s posebnimi skladi. Pa bo to res mogoče?
Morda
je težava res v patentih za gene. V ZDA so jih izdali že 2.000,
6.500 novih prošenj pa je vložila zgolj Celera Genomics, podjetje,
ki je človeški genom razvozlalo skoraj v celoti. To je rekel
tisti biolog: da je treba bolj izdatno financirati osnovne raziskave
in ne dovoljevati patentiranje genov.
Težava ostaja vedno ista:
se da probleme človeštva rešiti s solidarnostjo in vzajemno
pomočjo ali pa se je treba sprijazniti z dejstvom, da se stvari
uredijo le, če ima kdo pri tem zadosten ekonomski interes?
Medtem
jaz še naprej preverjam etikete. Kaj pa če imajo prav zagovorniki
patentov?
Sprašujem se: Je prav, da se patentira gensko premoženje
živih bitij, ali ne?
Antonio Caronia.
DemoKino - Virtual Biopolitical Parliament - GMO.
