Čudoviti svet odsotnosti
monochromov Zeigerpointer
Razstava, ki bo v Projektnem prostoru Aksioma prvič na ogled javnosti, predstavlja monochromovo kolekcijo tako imenovanih zeigerpointerjev (Nemško-angleški tavtološki neologizem, ki bi ga lahko okorno prevedli kot »kazaleckazalec«).
Dokler ne bomo našli uradnega termina za splošno razširjeno obliko reprezentacije, ki se pojavlja v tiskanih medijih, bomo kot nadomestno ime uporabljali izraz zeigerpointer. Tega medijskega fenomena ni doslej nihče zaznal ali opredelil kot specifično formo. Z zbirko in nizom podob Zeigerpointer želi monochrom prispevati k raziskovanju zeigerpointerjev kot kategorije reprezentacijske estetike.
Zeigerpointerje opredeljujemo kot podobe (na področju tiskanega medijskega poročanja) s prizorišč zločina, nesreč in drugih lokacij, na katerih se je zgodilo nekaj, česar ni več mogoče videti, ker je dogodek že mimo in sledovi niso več vidni. Bodisi zato, ker sledov sploh ni bilo, bodisi zato, ker so jih že odstranili, da bi znova vzpostavili prejšnje stanje. Ker v takšnih primerih ni ničesar, kar bi lahko fotografirali, fotoreporterji običajno prosijo očividce, udeležence oziroma ljudi, ki so odgovorni za prizorišče, naj pokažejo na mesto, kjer se je »tisto« zgodilo. Zeigerpointerje je možno jasno določiti z nekaj kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati te podobe. Po teh kriterijih jih lahko razlikujemo od vseh drugih podob. Poročani dogodek ne sme biti viden s pomočjo nobenega drugega sredstva razen s kazanjem na mesto, kjer se je »tisto« zgodilo; dogodek je torej viden zgolj s pomočjo odsotnosti »tistega«, kar se je zgodilo.
monochrom že več let zbira podobe iz časopisnih izrezkov. Sprva so jih iskali le v avstrijskem tisku, kasneje pa so zbirki začeli dodajati tudi mednarodno gradivo. Podobe objavljajo na svoji spletni strani (potem ko skrbno preverijo njihovo verodostojnost), z elektronsko pošto in ustno pa redno prosijo za nov material.
S projektom Čudoviti svet odsotnosti želi monochrom javnosti prvič v obliki razstave predstaviti ugotovitve te medijsko-kulturne arheologije in s tem tudi spremeniti medije. Razstavljeni bodo izbrani primerki, naslikani v oljni tehniki.
monochromov gala show
monochrom je kolektiv, ki deluje po vsem svetu, ukvarja se s tehnologijo, umetnostjo, vdiranjem v različne kontekste in filozofijo, ustanovljen pa je bil leta 1993.
monochrom se predstavljajo kot “ne neobičajna mešanica proto-estetskega marginalnega delovanja, pop kulture, subkulturne znanosti, vdiranja v različne kontekste in političnega aktivizma”. To pomeni, da skušajo poiskati popoln medij in prizorišče za širjenje sporočil – iskanje najboljšega orožja za množično širjenje idej.
monochrom so doslej izvedli levičarski retro-hazarderski projekt, na ulicah San Francisca so vzpostavili eno-baudno linijo semaforjev in organizirali ilegalno vesoljsko dirko po Los Angelesu, v Vancouvru so pokopavali žive ljudi, s projektom The Thomann Project pa so rušili hierarhije umetnostnega sistema. V Avstriji so jedli krvavice, narejene iz lastne krvi, da bi obsodili groteskno neoliberalno formacijo svetovnega gospodarstva. Občasno pišejo melanholične pop pesmi o propadanju medijev, gostijo tudi vsakoletno konferenco o spolnosti in tehnologiji. Ukvarjajo se z mednarodnim trgovanjem z dušami, z neomarksističnim lutkovnim gledališčem, vesoljskimi situacijskimi komedijami in – oprostite, da to omenjamo – s sodobnim plesom.
monochromova (z)mešanica, ki bo na ogled v Aksiominem Projektnem prostoru, je pravcati tour de farce o njihovih projektih in politični motivaciji. Zabavna gala predstava o dobri pristni fanatičnosti, krizi, jeziku, kulturi, samovšečnosti, identiteti, utopiji, maniji in obupu. Krepčilni dremež je nadvse dobrodošel. |