»Zaradi odsotnosti javne razprave na temo razprodaje in alternativne rabe javnih frekvenc v medijih, se javna razprava odpira v kontekstu sodobne umetnosti. Umetnost, ki jo namenjamo parlamentarcem in širši javnosti, mora podreti stereotipe, da sodobna umetnost v javnem prostoru ni zmožna proizvesti konkretnih rezultatov, da je namenjena zgolj sama sebi, da angažirana umetnost prepričuje zgolj že prepričane…«
Projekt Infokalipsa zdaj! je leta 2007 začel opozarjati na nujnost preprečitve popolne razprodaje javnih frekvenc, ki se bodo do leta 2012 sprostile zaradi prehoda iz analognega na digitalno televizijsko oddajanje. Izpraznjenim radiodifuznim frekvencam se namreč obeta, da jih bodo na javnih dražbah razprodali najboljšim ponudnikom. Ob tem pa se poraja vprašanje, zakaj radiodifuzne frekvence, ki so javna dobrina – last vseh državljanov in državljank –, popolnoma razprodati in zakaj ne z malo vizije izkoristiti to enkratno družbeno, kulturno, tehnološko in gospodarsko priložnost, ki se nam ob tem zgodovinskem prehodu ponuja. Naj samo omenimo, da je zaradi tehnološkega napredka mogoče frekvenčni pas uporabiti za izgradnjo brezžičnih širokopasovnih internetnih omrežij, ki bi omogočila cenejši širokopasovni dostop do interneta vsem državljanom in državljankam republike Slovenije.
Ker izguba frekvenčnega spektra kot javne dobrine na prvi pogled nima socialne dimenzije, ljudje izgube spektra ne čutijo direktno kot eksistencialno grožnjo. Gre za izgubo, ki v prvi vrsti prinaša predvsem večjo informacijsko revščino. Organizacija širše javne pobude, ki bi preprečila popolno razprodajo in se zavzela za delno ali pa kar za celotno ohranitev spektra kot javne dobrine, je zato praktično neizvedljiva. Nadaljevanje projekta se zato iz multimedijskih centrov, galerij in javnega prostora, kjer je deloval do sedaj, seli v epicenter moči in odločanja, v državni parlament, kjer se bo v prihodnjih letih zapisala in zapečatila usoda te javne dobrine.
Manifest, spisan ob tej priložnosti, se v kontekstu javne akcije v preddverju Državnega zbora lahko bere kot umetnost, ki je namenjena parlamentarcem. Manifest sestavljajo konkretna navodila, ki jih seznanjajo s prednostmi javne rabe frekvenčnega spektra in kako ravnati ob sprejemanju zakonodaje, da ponovna razdelitev frekvenc ne bo prepuščena izključno logiki najboljšega ponudnika in da bomo navsezadnje imeli nekaj koristi od nove razdelitve tudi državljanke in državljani.
Manifest bo parlamentarcem pred vrati Državnega zbora, neutrudno delil posebej za to priložnost narejen avtomat. Ob njem pa si bodo parlamentarci in vsi ostali obiskovalci parlamenta lahko ogledali tudi video z naslovom Rekviem za umirajoči medij.
Besedilo manifesta lahko preberete tukaj.