AcDcWc Razstave SuperTrash Jakopič Gallery, Museum and Galleries of Ljubljana Ljubljana, Slovenia 27 March – 13 May, 2012 SuperTrash Koroška Gallery of Fine Arts Slovenj Gradec, Slovenia 11 November – 10 December, 2011 Raising Dust: Encounters in Relational Geography curated by Richard Appignanesi Calvert 22 London, Great Britain 8 December 2010 - 20 February 2011 Art Fair Basel Basel, Switzerland June, 2010 Encounters in Relational Geography - Dust, Ashes, Residua Curated by Richard Appignanesi and Gulsen Bal Open Space Zentrum Fur Kunstprojekte Vienna, Austria 2 June - 2 July 2010 Gallery PINA Koper, Slovenia September 17, 2010 Gallery Simulaker Novo mesto, Slovenia May 6-22, 2010 Gallery Škuc Ljubljana, Slovenia March 2-26, 2010
Sašo Sedlaček Supertrash Published by: Aksioma – Institute for Contemporary Art, Ljubljana and Koroška Gallery of Fine Arts Represented by: Janez Janša and Marko Košan Edited by: Petja Grafenauer Texts: Luka Omladič, Petja Grafenauer Translations: Polona Petek Proofreading: Eric Dean Scott, Nataša Simončič Reproductions by: cf. captions Courtesy: Aksioma and Koroška Gallery of Fine Arts Graphic design: studiobotas Printed by: Stane Peklaj, s. p. Print run: 600 copies Printed in the EU. Ljubljana, November 2011 © Contributors, Koroška Gallery of Fine Arts, Aksioma |
Analiza političnih, ekonomskih in socialnih tem ter njhovo posredovanje skozi umetnost je pogosta praksa sodobne vizualne umetnosti. Največkrat se take prakse začnejo intenzivno spogledovati z aktivizmom in kaj kmalu lahko umetnost postane orodje za izraz nekakšne anti-ideje. Zaradi procesa prehajanja umetniškega del k aktivizmu se velikokrat zgodi, da umetnost zgubi svojo primarno funkcijo manifestacije ideje ali estetskega momenta. Gotovo pa o tem ne moremo govoriti v kontekstu umetnosti Saša Sedlačka, enega tistih slovenskih ustvarjalcev, ki se že vrsto let na različne načine preizprašuje o premikih v sodobni družbi. Celovit in konsistenten pristop k družbenemu problemu in njegova neposredna aplikacija na izbrano umetniško formo se odražata v izjemni doslednosti njegovih umetniških del, tako na vsebinski ravni, v formi umetniškega dela ali pa v njunem sinergijskem učinku. V kontekstu razstavnega projekta AcDcWc je mogoče govoriti o slednjem, saj stranišča poleg uporabne vsekakor nosijo tudi simbolično gesto, ki vselej priča o našem nadvse ignorantskem odnosu do odplak in odpadkov, ki jih dnevno proizvajamo ter nekontrolirano puščamo za sabo. Različni prototipi stranišč, ki z reciklažo fekalij proizvajajo čisto električno energijo, so postavljeni v različne družbene situacije, ki odražajo širok pristop k raziskavi posamičnih segmentov reciklaže in razvoju tehnologije. Sodobni mobilni AcDcWc lahko kot kemično stranišče uporabljamo doma ali na kampiranju, in proizvedeno čisto elektriko koristimo za napajanje različnih naprav, kot so sobne luči in televizijski sprejemniki. Nekakšen odvod mobilnega kemičnega stranišča je kahla AcDcWc, ki zaradi manjše velikosti posledično tudi manjše količine električne energije, ki pa zadostuje za napajanje nekoliko manjših elektronskih predmetov, kot so mobilni telefon in elektronske igrače, kar sprošča električno omrežje gospodinjstva. Poleg bolj intimnih modelov AcDcWc stranišč pa Sedlaček predlaga tudi prototip javnega mobilnega AcDcWc, ki se lahko postavi na javna mesta z velikim pretokom ljudi in ki omogoča proizvajanje večjih količin električne energije in napajanje največjih porabnikov (javna razsvetljava, javne prireditve – koncerti, zborovanja). Zasnova posamičnega tipa AcDcWc temelji na indijski tehnologiji Deenbandhu, kar pomeni »ki pomaga revnim«. Pred kratkim so jo indijski tehnologi razvili za potrebe revnih slojev indijske družbe, ki lahko tako proizvajajo elektriko in plin za kuhanje. Nadgradnja tehnologije Saša Sedlačka pa temelji predvsem na prilagoditvi in aplikaciji v t. i. razvitem svetu. Sašo Sedlaček razkriva novo raven družbene problematike, ki se odkrito dotika področja energetike. To bo v prihodnosti gotovo ena od osrednjih tem globalne politike, saj so zaloge fosilnih goriv omejene, potrebe po energiji pa iz dneva v dan večje. Zaradi močne izrabe energetskih fosilnih virov in političnih delitev energetske pogače bo vedno bolj aktualna raba alternativnih virov (sončna in veterna energija, izkoriščanje valovanja morja, razvijanje fuzijskega reaktorja, ipd.), ki pa zaradi hermetičnih energetskih lobijev še niso dosegli ekonomsko konkurenčne ravni. Na latenten način prav o tem govori tudi projekt AcDcWc, ki poskuša mimo globalnih političnih sistemov nagovarjati posameznika in kazati na eno od možnosti alternativnega načina pridobivanja energije, s katero bi lahko nadomestili že izginjajoča fosilna goriva. V razvitem svetu je določen higienski standard samoumeven, vendar pa se v središču naše lokalne čistoče skriva črna luknja, ki, kot pravi Slavoj Žižek, srka v odtok straniščne školjke vse naše nezavedno, ves naš drek oziroma vse, s čimer sami nočemo imeti opravka, in ga po možnosti odvrže čim dlje stran. Postavljeni smo pred dejstvo, ki nas sili, da prilagodimo osnovne sanitarne standarde, ki morajo prerasti okvir zgolj lokalne čistoče in postati širši oziroma globalni. Za to pa se moramo soočiti s svojim nezavednim, s smetmi, z odpadki, z lastnimi fekalijami.
|
|