Odprtje razstave: sreda, 9. januar 2013, ob 19. uri
Življenje v vakuumu.
Po več generacijah življenja na Luni se bo človeštvo prilagodilo na odsotnost atmosfere in kisika. Mutirana človeška bitja bodo sposobna živeti v vakuumu. Njihovi organi se bodo spremenili in dihanje ne bo več življenjsko potrebno. Ker v vakuumu ni zvoka, bodo živeli v popolni tišini. Ne bodo se pogovarjali, temveč bodo komunicirali na nam danes nepredstavljiv način.
Pojava širjenja zvoka po zraku, ki je bil tako pomemben za komunikacijo, razvoj jezika in identitete Jaza, Drugega in okolja na Zemlji, na Luni ne bo.
Namesto tega bo zvok na Luni ujet v vibracije trdnih predmetov in stvari, zato bodo meje teh vibrirajočih stvari predstavljale mejo širjenja zvoka.
Če bodo ljudje na Luni hoteli izkusiti občutek zvoka, kot ga slišimo na Zemlji, bodo morali s posnetim ali radijsko prenešenim zvokom zavibrirati svoje lobanje. Uporabili bodo majhne vibrirajoče pretvornike, v katere bodo ugriznili kot v liziko, da se bo zvok lahko prenašal iz pretvornika preko zob in lobanje v notranje uho. Njihova usta se bodo spremenila v slušni organ in njihove glave bodo postale vibrirajoči zvočniki, s pomočjo katerih bodo slišali. Tej napravi bodo rekli Teethphones™.
Poslušanje kateregakoli posnetega zvoka iz daljne preteklosti bo zanje ustvarilo mentalno povezavo z Zemeljskimi predniki - povezavo z izgubljeno dimenzijo življenja, ki jih je tako močno oblikovala.
Njihov odnos do posnetih zvokov z Zemlje in človeškega glasu bo podoben našemu zdajšnjemu odnosu do Lune. Ti zvoki bodo zanje obstajali daleč v prostoru in času, a bodo hkrati zaznani kot bližnji, več kot bližnji - saj se bodo pojavili samo v posameznikovi glavi kot zvočne vibracije njegove lobanje.
Ta odnos do zvoka bo ustvaril intimno in nostalgično vez med ljudmi na Luni in dihom življenja, kakršnega poznamo danes. Služil jim bo kot zvočni zapis spomina, obenem pa tudi kot sredstvo za mitične interpretacije njihovih Zemeljskih korenin.
Kolofon
Avtor: Tao G. Vrhovec Sambolec
Instalacija je narejena po naročilu (2010) za Moon Life Concept Store - razstavo idejnih prototipov za bodoče življenje na luni. Moon Life Concept Store je projekt Alicie Framis. Projekt je podprla Mondriaan Fundacija.
Tao G. Vrhovec Sambolec (SI/NL) je zvočni umetnik in glasbenik, ki se svojih postavitvah ukvarja z
nevidnimi efemernimi pojavi ter idejo prostora. Njegova umetniška praksa je poetično raziskovanje
razmerij med prehodnimi in časovnimi tokovi – kot so zvočni in vremenski pojavi – ter njihovimi
naselitvami v arhitekturnih in socialnih prostorih. V njegovih instalacijah je arhitektura občutljiva do
svojega neposrednega efemernega okolja; sočasno pa je z ustvarjanjem situacij, v katerih je
vzpostavljen obrat med zunaj in znotraj, nepredvidljivim in konstruiranim, stalnim in začasnim, časom
in prostorom, okrepljena časovna dimenzija arhitekture. Njegovo delo obsega interdisciplinarne
instalacije, instalacije mešanih medijev, zvočne intervencije in elektroakustično glasbo. Svoje delo je
predstavil ali performiral v številnih galerijah, muzejih in festivalih po celem svetu. Leta 2010 je
postavitev Virtualno ogledalo – dež bila nagrajena na festivalu Ars Electronica v kategoriji Hybrid Arts
Honorary Mention.