Aksioma - Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana
vas vljudno vabi na odprtje razstave in predstavitve:

Igor Štromajer
Jebeš umetnost.


Aksioma | Projektni prostor
Komenskega 18, Ljubljana

29. februar - 16. marec 2012
ob 19. uri

Vstop prost!

 

 

Razstava Igorja Štromajerja se osredotoča na projekt Izbris (Expunction). Štromajer, v slovenskem in svetovnem merilu eden od začetnikov medmrežne umetnosti, je med 11. majem in 16. junijem 2011 izvedel ritualno brisanje svojih klasičnih medmrežnih projektov, nastalih med leti 1996 in 2007. Vsak dan je izbrisal en spletni umetniški projekt, ga trajno odstranil s svojega strežnika, tako da projekti niso več na voljo na spletnem strežniku Virtualne baze Intima. V celoti je izbrisal 37 medmrežnih umetniških projektov, kar skupaj znese 3288 datotek, oziroma 101 MB.

Projekt Izbris postavlja vprašanja časovnosti, trajanja in razpoložljivosti medmrežnih umetniških projektov (t.i. „net art“), ki se spreminjajo in počasi, a vztrajno izgubljajo svojo funkcionalnost ter s tem tudi vsebine. Štromajerjevo osnovno vodilo pri projektu je bilo, da umetnost lahko tisti, ki jo ustvarja, programira in sestavlja, lahko tudi deprogramira, dekonstruira, briše. Ne gre za nasilno oziroma destruktivno dejanje, ampak za upoštevanje naravnega ritma: rojstva, življenja, smrti, ki se
ciklično ponavlja in oscilira v naravnih amplitudah. Štromajer je izbrisal zgodovino, tudi svojo osebno, intimno zgodovino, saj verjame, da je spomin tukaj zato, da vara, da nas prevara, ne pa zato, da bi nam naslikal in opisal preteklost. Spomin, ki vara, z lahkim srcem izbrišemo, saj ne predstavlja realne slike preteklosti, o kateri govori, ampak zmeraj zgolj varljivo, potvorjeno sliko. Zato izbrisana umetniška dela ali njihovi preostali fragmenti, ki se jih zaradi razpršenosti in fragmentiranosti svetovnega spleta ne da več izbrisati, ko so enkrat javno objavljeni, o svojih originalih (originalnih umetniških delih) povedo veliko več, kot pa originali sami.



Igor Štromajer (Virtualna baza Intima) je medmrežni umetnik, intimni mobilni komunikator in virtualni performer z udeležbo na najrazličnejših razstavah in festivalih doma in v tujini. Opus Virtualne baze Intima zajema več kot petdeset projektov, ki so bili razstavljeni na več kot stotih razstavah v petinštiridesetih državah. Štromajer je za svoje delo prejel več nagrad (Moskva, Hamburg, Dresden, Belfort, Madrid), njegovi projekte pa, preko odkupov, v svojih stalnih zbirkah hranijo vrhunske umetnostne institucije (med drugimi Le Centre national d'art et de Culture Georges Pompidou - Musee national d'art moderne v Parizu, Museo Nacional Centro de Arte Reina Sofia v Madridu, Computerfinearts Gallery - net and media art collection v New Yorku, Hamburger Kunsthalle v Hamburgu, Moderna galerija v Ljubljani in Umetnostna galerija v Mariboru). Kot gostujoči umetnik predava na univerzah in inštitutih za sodobno umetnost v Evropi, ZDA in Kanadi.



Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2012

Umetniški vodja: Janez Janša
Izvršna producentka: Marcela Okretič
Asistentka produkcije: Sonja Grdina
Odnosi z javnostjo: Mojca Zupanič
Tehnični vodja: Valter Udovičić

Zahvala: Brane Zorman, Robert Sakrowski

Program zavoda Aksioma podpirata Ministrstvo za kulturo RS in MOL- Oddelek za kulturo

Sponzor: Datacenter d.o.o.

KONTAKT
Aksioma - Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana
 

 
 
MEDIJSKO OBVESTILO
 
 
 
 
Povezani dogodki
 

DIGITALNA SMRT

Aksioma | Projektni prostor
29. februar 2012
ob 19. uri

Ob odprtju Jebeš umetnost. se bodo zvrstile tri predstavitve. Osvetljile bodo digitalno življenje v kibernetičnem prostoru. ki se lahko konča tudi z izbrisom podatkov, pozabo ali smrtjo spetne identitete.

Igor Štromajer bo predstavil povode za projekt Izbris (Expunction) in problem arhiviranja spletnih umetniških del.

Z vprašanjem trdoživosti spletne identitete na socialnih omrežjih se bo ukvarjal gostujoči umetnik Gordan Savičić, ki je v okviru projekta Web 2.0 Suicide Machine uporabnikom socialnega omrežja omogočil izbris celotnega profila, da bi jim zagotovil pravico do zasebnosti in svobodno upravljanje z digitalnega življenja.

Ida Hiršenfelder pa se bo ukvarjala z digitalno smrtjo kot politično in estetsko izjavo v umetniških delih, ter z idejo večnosti spletnega življenja kot absurdno željo, da bi arhivirali vse, kar obstaja.