|
|
|
|
|
 |
HOME |
| |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
|
|
|
|
|
| |
| FOCUS |
|
|
|
|
|
 |
 |
 |
| |
| >>
Text/Interviews |
| |
 |
|
Trst
je Nostra!
Igor Španjol
[ENG] |
"Življenje damo, Trsta ne damo" - pod tem
geslom so se po drugi svetovni vojni partizani odpravljali
v okolico mesta, ki je potem, na podlagi političnega dogovora,
kljub temu ostalo v Italiji. Geslo je v naslednjih desetletjih
pridobilo nekoliko ironičen pomen spričo množice shopping
obiskovalcev iz vseh krajev nekdanje Jugoslavije. Zaradi poosamosvojitvenega
vdora liberalnega kapitalizma so za prebivalce Slovenije tovrstni
izleti postali manj zanimivi, čeprav se še vedno radi nostalgično
odpravimo v Trst na kavo. S Trstom smo vsa ta leta živeli
v nekakšni poroki iz interesa in nismo bili pozorni na večplastnost
vseh senzacij, ki jih ponuja mesto. Lahko bi nekoliko ironično
rekli, da smo pravzaprav preizkušali formulo projekta Evropske
unije.
Z življenjem oziroma njegovimi egzistencialističnimi, biotehnološkimi
in bodyartističnimi vidiki se v svoji umetnostni produkciji
ukvarja Janez Janša, umetnik, ki se je iz Italije preselil
v Slovenijo kmalu po njenem nastanku. V zadnjem videu se je
lotil Trsta kot metafore lastne življenjske izkušnje, ki jo
zaznamujejo kulturna in identitetna prepletanja.
V na prvi pogled nedolžni formi štiridesetsekundnega spota,
ki spominja na turistične panoramske razglednice MTV-ja in
Travel Channela, Janša razkriva kode multikulturne politične
realnosti mesta. Vsebinsko prenasičen hitro zmontiran pogled
videokamere se giblje od lahkotne, bolj ali manj značilne
arhitekturne plastike in urbane opreme, prepoznavnih hiš in
avtomobilov, kot je, denimo, legendarni Fiat 500, do provokativnih
grafitov in nevarnih političnih sporočil, kot je plakat ob
Musollinijevem rojstnem dnevu na glavni ulici Viale XX Settembre.
Janšev mozaik znakov je kompleksna struktura, ki se prepleta
in povezuje v različne smeri. Arhitekturni in družbeni znanilci
multikulturalizma so v spotu akcentirani s prizori novodobnih
globalnih migracij.
Konkretnih političnih konotacij, ki jih vsebujejo urbana vizualna
sporočila, se Janša loteva trezno in neprizanesljivo.
Lastna življenjska pozicija mu omogoča distanciran in relativističen
pogled, ki pa ni nevtralen. Namesto lažne dileme postavljanja
na eno izmed strani, Janša izbira ozaveščeno in angažirano
držo, dekontaminirano od pasti lokalnih pozicij. Eni bi temu
najbrž rekli "umetnost brez meja", sam bi pa zadevo
opredelil kot safari park med družbenoprostorskim videzom
in politično resničnostjo.
|
|
|
|
|
|
